Aktivnosti
Koledovanje 1. januar:
Vsako leto na novega leta dan poteka tradicionalno oledovanje. Bajtarji se razdelimo v šest ekip, v ekipi sta najmanj dva kolednika. Vsaka ekipa je zadolžena za določen del Planine: Velika planina, Mala in Gojška planino, Ljubljansko naselje, Kamniško naselje, Šimnovec in Rakovo in Kisovec.
Koledniki hodijo od bajte do bajte in v imenu županstva bajtarjev voščijo srečno novo leto, istočasno podelijo bajtarske koledarje in se ob tem zabavajo. Med koledovanjem se zbira denar za Bajtarstvo. Denar se zbira v steklenico, zraven se dela seznam: Zaporedno številko, ime in priimek, bajto, znesek ter podpis.
Na občnem zboru komisija prereže ali razbije steklenice ter prešteje denar in preveri seznam. Ekipa, ki zbere največ denarja dobi nagrado.
˝Poklic˝ kolednika je težak, saj mora kolednik v vsakih vremenskih razmerah obhoditi kar velik del Planine (okoli 30 bajt), pri tem pa stresati šale in odklanjati pijačo, ker bi se v nasprotnem primeru Koledovanje zanj hitro končalo. Koledarje se odnese tudi v planinske domove in ostalim pomembnim sodelavcem.
Vsako leto posebna komisija ustrezno fotografijo ter določi datume bajtarskih prireditev. Koledarji so do koledovanja skriti in jih lahko vidijo samo člani komisije ter župan.
Koledovanje je za PD Bajtar poleg članarine glavni prihodek društva.
Občni zbor (Prva sobota v januarju)
Občni zbor je bil vsako leto 2. januarja na Planini v enem od planinskih domov, zaradi ukinitve prostega dneva je bil prestavljen na prvo januarsko soboto v novem letu, kar velja še danes. Zberemo se pri Planinskem orlu ob 16.uri.
Na občnem zboru se potrdi ali na novo izvoli funkcionarje v županstvu, preberejo se poročila o delovanju društva v preteklem letu ter prešteje denar, ki so ga nabrali koledniki.
Prvi občni zbor voden po vseh pravilih je bil leta 1964. Iz zapisnika je razvidno, da se bajtarji zavzemajo za povezovanje med seboj, za dobre odnose s kmeti, za izboljšanje družabnega življenja... Na prvem občnem zboru je bilo sklenjeno, da so sestanki vsako prvo sredo v mesecu, kar velja še danes.
Pustna sobota: Pustni smuk
Na pustno soboto bajtarji poskrbimo za veselo razpoloženje pustnih šem. Pripravi se smučarska tekma, na kateri lahko tekmujejo le pustne maske. Zmaga tekmovalec s srednjim časom, drugo mesto pripada tekmovalcu s prvim časom, tretje pa tekmovalcu z zadnjim časom.
Po tekmi se izbere še najboljše maske in podelijo nagrade. Za najboljše tekmovalce so to kravji zvonci v različnih velikostih, za najlepše maske pa so to pleteni koški z različno vsebino glede na uvrstitev: krača, kislo zelje, toaletni papir, steklenica vina, zobotrebci...
Ne manjka pa niti pustnih krofov.
Sobota med šolskimi zimskimi počitnicami: Pastirčkove igre, ki smo jih leta 2014 na OZ ukinili zaradi spremembe urnikov počitnic in posledično slabe udeležbe
Otroci bajtarjev, kmetov in ostali, ki preživljajo zimske počitnice na Planini pridejo na svoj račun vsako leto na soboto, ki je vez med zimskimi počitnicami štajerskih in osrednjeslovenskih šol.
Bajtarji postavimo veleslalomsko progo pri Jarškem ali Domžalskem domu ali v pastirskem naselju pod kapelo Marije Snežne.
Otroci so razdeljeni v starostne skupine: do 8 let, od 8 do 11 let ter od 11 do 14 let.
Na tekmovanju se upošteva seštevek časov obeh tekov, medalje pa dobijo prvi trije iz vsake skupine. Vsak tekmovalec dobi pisno priznanje in praktično nagrado, na koncu pa še hotdog in čaj, odrasli gledalci pa kuhano vino.
1. maj: Turni smuk
Prvega maja velikokrat na Planini ni več snega, zato so si bajtarji leta 1964 izmislili prav poseben Bajtarski turni smuk.
Tekmovalci morajo imeti primerno opremo, sem sodijo čimstarejše smuči, ki morajo biti dolge najmanj 110 cm, tekaške smuči niso dovoljene, stara oblačila...
Smučke se pred startom namažejo z raznimi mažami: limona, kravjek, ribje olje, zobna pasta...
Proga je postavljena tako, da se obsmuča cel Velik stan. Start je pri kapelici, kjer se opravi servis smuči in dohtarski pregled. Dohtar z injekcijo brizgne vsakemu tekmovalcu v usta mešanico različnih žganih pijač, nato mora tekmovalec pojesti pol suhe žemje ter zažvižgati, šele takrat lahko starta.
Proga poteka po postajah. Prva postaja je pri Urinovi bajti, kjer mora vsak tekmovalec pojesti feferon, sledi štamfanje do Njivic, kjer se spije kozarček žganja, potem smuk do čajne postaje, tekmovalec ne sme nadaljevati dokler ne spije skodelice vrelega čaja. Spust do korita za živino, kjer si tekmovalec ohladi usta z neznano mešanico in zažvižga pesmico Na planincah sončece sije. Od tu je samo še pot do označenega cilja.
Tekma je časovno omejena na eno uro.
Prvi na cilju prejme pokal, drugi in tretji praktična darila, zadnji pa ogromno kahlo.
Turni smuk je pretežno moška domena za to se po končani tekmi odvija še spust v lavorju za ženske. Naredi se proga za spust, gledalci se postavijo v verigo od cilja do starta, da si podajajo lavor. Tekma ima dve vožnij, zmaga tekmovalka z najboljšim seštevkom časov obeh voženj.
Včasih je potekalo tudi tekmovanje Miss dilca.
Kasneje se bajtarji zberemo v Domžalskem domu, ali kakšnem drugem domu glede na predhodni dogovor, kjer je podelitev nagrad in srečelov.
V maju: Čiščenje Planine-tlaka
28. maja 1967. leta so Bajtarji organizirali prvo čiščenje Planine, ki je postalo tradicionalno.
Vsako pomlad, ko se stopi sneg se pokaže veliko smeti, ki so se nabrale v preteklem letu, zato bajtarji pred zaključkom sezone preden pridejo na Planino pastirji z živino, prečešejo celo Planino in poberejo smeti.
Smeti se zberejo v vreče in se odložilo na določenih mestih, kjer jih prevzame koncesionar in odpelje na deponijo v dolino.
Po čiščenju se udeleženci akcije zberejo v enem od domov, kjer je tudi uradni zaključek bajtarske sezone na Planini s simbolično predajo ključev pastirjem. V zadnjem času se bajtarji dogovarjajo s predsedniki pašnih skupnostih tudi o ostalih oblikah pomoči - pobiranje kamenja po pašnikih, popravilih poti ali pa celo sodelovanju pri njihovih tlakah.
Zadnja sobota v juniju: Mala tura
Mala tura je organizirana in vodena skupna enodnevna tura - pohod na eno od gora ali planin v Sloveniji ali tujini. Prva Mala tura je bila leta 1972. Tura je organizirana tako, da jo zmorejo vsi udeleženci od najmlajših do najstarejših.
Avgust: Miholov pohod smo leta 2014 na OZ preimenovali v spominski pohod, ki se odvija v mesecu oktobru
Od leta 1990 se Bajtarji udeležujemo Miholovega pohoda na Kokrško sedlo v spomin na Miha Habjana - Mihola, ki je umrl v nesreči 20. avgusta 1989 na Kokrškem sedlu, kjer ima postavljeno spominsko obeležje.
Miha Habjan - Mihol je bil dolgoletni bajtar, dvakratni bajtarski župan, alpinist, gorski reševalec...
S pohodom obudimo spomine na pokojne bajtarje in na njihove prispevke pri razvoju velikoplaninskega bajtarstva.
Zadnji vikend v avgustu: Velika tura
Velika tura je dvodnevna vodena tura po Sloveniji ali tujini. Namenjena je druženju in utrjevanju vezi med bajtarji. Zberjo se lažje poti, tako da pot zmoremo vsi. Prvi dan je zbor in odhod na izbrano goro, ponavadi se izbere dve poti, eno lažjo in eno težjo smer, na isti cilj, kjer je organizirana skupna večerja in prenočevanje. Drugi dan pa prav tako ena manj in ena bolj zahtevna tura ter skupni zaključek.
Ideja za veliko turo se je porodila leta 1962,iz ljubezni do gora in planinstva ter želji po druženju Bajtarjev tudi med letom, ko na Planini ni bajtarskih aktivnosti.
Prva sobota v oktobru: Bajtarski praznik-golaž
Od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja imamo bajtarji svoj praznik, ki je začetek bajtarske sezone. Pastirji in živina zapustijo Planino, bajtarji pa prihajamo na Planino.
Na golažu se vsako leto zberejo poleg bajtarjev tudi prebivalci okoliških krajev, kmetje, planinci in ostali ljubitelji Planine.
Na Bajtarskem golažu se podelijo značke, priznanja in nagrade prizadevnim bajtarjem.
Običajno je tudi predaja simbolnega ključa pastirjev bajtarjem.
Na prizorišču pred ˝Parlamentom˝ je velik kotel v katerem se kuha golaž. Preden se golaž razdeli ga bajtarski fajmošter s svojim spremstvom ˝farovžem˝ požegna, sicer golaž ni dober.