Mala tura 2026, Snežnik (1796 m nm.)

Veseli in polni pričakovanj smo pri Planinski koči na Sviščakih pognali v breg. Prvi del poti nas je prijazno skrival gozd, zato smo še samozavestno zatrjevali, da vzpon sploh ni zahteven. Potem pa nas je pričakal kup drv. Ker planinci nismo samo osvajalci vrhov, ampak tudi dostavna služba na lastni pogon, smo si nahrbtnike dodatno obtežili in drva uspešno dostavili do Zavetišča Draga Karolina na Velikem Snežniku.

Nad gozdno mejo se je pot odprla skozi pravi botanični vrt. Ravno ko je sonce začelo kazati svojo moč, se je pripeljal prijazen oblak in nam ponudil nekaj sence. Mnenja, ali je bil naročen vnaprej, so bila deljena.

Pri zavetišču smo preverili, ali smo drva res dostavili na pravi naslov, nato pa se okrepčali še sami. Na vrhu Snežnika smo naredili nekaj fotografij za spomin in poiskli cvetoče planike.

Snežnik nas je nagradil z lepimi razgledi, dobro voljo in novim dokazom, da planinci zmoremo vse – hoditi v hrib, nositi drva in se ob tem še smejati vicem, ki so bili včasih težji od nahrbtnikov. Kdo je zmagal v tem neizprosnem tekmovanju pripovedovanja vicev, ostaja skrivnost. Obstaja pa sum, da so bili poraženci vsi, ki so morali šale poslušati.

Kakorkoli že – avgustovska velika tura se nezadržno bliža, spomini na Snežnik pa bodo ostali z nami.

Zapisala Nina Ifko